I le averesi o tane matutua e tusa ma le 5 kuata (4.75 lita) o le toto, e aofia ai le tusa ma le 3 kuata (2.85 lita) o le plasma ma le 2 kuata (1.9 lita) o sela.
O sela o le toto o loʻo taofiofia i totonu o le plasma, lea e faia i vai ma mea faʻafefeteina, e aofia ai hormones, antibodies, ma enzymes o loʻo feaveaʻi i totonu o le masini, ma mea faʻaleagaina e feaveaʻi i mama ma fatugaʻo.
O sela tetele o le toto ua faavasegaina i sela mumu (erythrocytes), sela papaʻe (leukocytes), ma platelets (thrombocytes).
O sela mūmū o ni tino maʻaleʻale, lapotopoto, pupuʻu o loo iai le hemoglobin, o le vailaʻau lavelave lea e feaveaʻi le okesene ma le kaponi kaponi.
O le hemolysis e tupu pe a malepe le pa'u manifinifi e puipui ai sela mūmū ma'ale'ale, ma mafai ai ona sao le hemoglobin i totonu o le plasma.E mafai ona fa'atupuina le fa'ama'i toto ona o le fa'asalaina o le toto, tu'u umi le ta'amilosaga (e mafua ai le toto) po'o le oomi malosi o le pito o le tamatamailima i le taimi o le aoina o capillary, fa'afefeteina, fa'aalia i mea leaga, maualuga le vevela, po'o tulaga fa'ama'i.